VIPAVA, junij 2019
Seveda nismo mogli vedeti, da bo naš obisk končal ob treh namesto ob dvanajstih. A profesor glasbe, mojster zvonoslovec, raziskovalec zgodovine glasbe od Mezopotamije in Egipta naprej, nam je samo odstrl prostranost znanosti, ki se ukvarja z izdelavo, intonacijo in vplivi, ki jih imajo vibracije zvonov na ljudi.
Zvon je lahko težak več ton. Kako ga spravijo v zvonik? Zakaj v zvonik? Monumentalni glasbeni instrumenti, ki obvladujejo slovensko krajino, so zelo premišljeno zidani. Posebna znanja in spretnosti pa so potrebna za izdelavo zvonov.
Ulit zvon je kup zlitine brona in kositra, lahko so tudi druge kovine kot je zlato, ali svinec. Šest vipavskih zvonov, ki jih mojster popravlja, vsebujejo svinec: njihova izmerjena glasbena mreža je zavozlana, zato so oddajali slabe zvočne vibracije. Zvonove so pripeljali v času fašistične oblasti, potem ko so prvotne odvzeli za vlivanje topov med 1. svetovno vojno.
Za rekonstrukcijo zvonov so potrebne dolgotrajne in premišljene priprave. Znanja so prastara. Prostor za peč spoštuje energije zemlje, peč je zgrajena iz opek, ki ob udarcu lepo zazvenijo, oglje je pripravljeno iz »ognjenih dreves« in oddaja dvajsetkrat dlje toploto kot običajno. Mojster najprej izbere ustrezno mesto za peč in obzida s stopničastim opečnatimm zidom v več valovih, ki odbijajo moteče energijske vibracije. Nepravilno zgrajena peč je lahko usodna in je potrebno zvon znova prepeči. To zgradbo pokrijejo s petimi tonami zelo čiste, s silicijem bogate gline, ki ima to lastnost, da prečisti kovino. Zvon pečejo enajst dni. Zadnje dejanje pred postavitvijo v zvonik je intonacija.
Včasih je treba okna zvonika razbiti, če so zvonovi veliki. Jarem, na katerem visi zvon in ostrešje je leseno, jermeni so usnjeni, kar mehko vpija vibracije zvoka. Izbira materialov je zelo premišljena, delo je zahtevno in natančno. To velja tudi za gradnjo zvonika, ki z zvonovi in stolpno uro tako postane največji glasbeni instrument na svetu.
Vhod v skrivnostni glasbeni instrument v Gradišču pri Vipavi. Zvonovi so bili povezani s stolpno uro, ki je natančno odmerjala ritem in čas življenja v vasi.
Učilnica na prostem – zvonovi morajo biti intonirani, morajo lepo peti, tako, da njihov zven ni moteč. Zvon uvrščamo med tolkala. Sestavljen je iz resonatorja in tolkača (kemblja).
Na novo rekonstruiran vipavski zvon – violinska oblika zaključka podaljšuje zven
Družinska kovačija Česnovih. Družinski predniki so slavni glasbeniki: Ivan Mercina – prvi slovenski zvonoslovec, skladatelj Ivan Šček, Slavko Premrl, ki je uglasbil slovensko himno.
napisala ravnateljica Adelina Pahor
